Psihološka podpora športnikom in posameznikom pri soočanju s stresom, pritiskom in življenjskimi izzivi.
Kontaktirajte me
041 797 212

Pomagam športnikom in posameznikom pri soočanju s stresom, pritiskom in življenjskimi izzivi.
Pri svojem delu združujem znanjašportne psihologije invedenjsko-kognitivne terapije, s ciljem izboljšati psihološko delovanje v športu in vsakdanjem življenju.
Velik del mojega dela je povezan s področjemšportne psihologije. Kotšportni psiholog sodelujem z mladimi in vrhunskimi športniki iz različnih športov ter jim pomagam razvijati mentalne veščine, ki so ključne za uspešnost v športu: samozaupanje, obvladovanje pritiska, koncentracijo, motivacijo in psihološko pripravo na tekmovanja. Šport pogosto prinaša tudi zahtevna obdobja – poškodbe, padce forme ali dvome vase – in prav v teh trenutkih je psihološka podpora lahko zelo pomembna.
V svoji praksi pa delam tudi s posamezniki, ki niso nujno povezani s športom, vendar se soočajo z različnimi izzivi na področjuduševnega zdravja. Najpogosteje prihajajo zaradi težav, kot sostres, anksioznost, izgorelost, težave v odnosih ali nizka samopodoba.
Pri delu uporabljam pristopvedenjsko-kognitivne terapije (VKT), ki je ena najbolj raziskanih in učinkovitih oblikpsihoterapije. Ta pristop pomaga razumeti povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem ter postopoma uvajati spremembe, ki lahko pomembno izboljšajo počutje in delovanje v vsakdanjem življenju.
Pri svojem delu verjamem, da ima vsak posameznik potencial za spremembo in razvoj. Včasih potrebujemo predvsem prostor za pogovor, drugačen pogled na situacijo ter podporo pri uvajanju novih načinov razmišljanja in delovanja.
Vedno znova me navdušuje, kako močno na naše življenje vplivajo misli in prepričanja ter kako lahko že majhne spremembe v načinu razmišljanja vodijo do pomembnih sprememb v počutju in delovanju – tako v športu kot v življenju.
Nudim psihološko podporo športnikom in posameznikom, ki želijo razviti psihološke veščine, izboljšati svoje delovanje ali se bolje soočati z življenjskimi izzivi.
Svoje delo izvajam v oblikiindividualne obravnave, individualnega svetovanja za starše mladih športnikov terpredavanj in delavnic.
Individualna srečanja so namenjena športnikom in posameznikom, ki želijo bolje razumeti sebe, razviti psihološke veščine ter izboljšati svoje delovanje v športu ali vsakdanjem življenju.
Nudimpsihološko svetovanje, športno-psihološko podporo in vedenjsko-kognitivno terapijo (VKT) – znanstveno utemeljen pristop psihoterapije, ki pomaga prepoznati in spreminjati miselne vzorce, čustvene odzive ter vedenje.
Srečanja so lahko usmerjena vrazvoj psiholoških veščin ali vreševanje konkretnih težav na področju duševnega zdravja. Potekajo v živo v Ljubljani ali on-line.
Srečanja so namenjena vsem, ki želijo:
Športniki se pogosto soočajo z izzivi, kot so:
Psihološka priprava je pomemben del razvoja športnika, saj lahko bistveno vpliva na nastop, dolgoročni razvoj v športu in seveda tudi na rezultatsko uspešnost.
Na srečanjih se lahko posvetimo tudi širšim življenjskim izzivom, kot so:
Pri svojem delu uporabljamvedenjsko-kognitivno terapijo (VKT), enega najbolj raziskanih in učinkovitih pristopov psihoterapije.
VKT temelji na razumevanju povezave medmislimi, čustvi in vedenjem. Ko prepoznamo miselne vzorce, ki nas ovirajo, lahko razvijemo bolj podporne načine razmišljanja ter učinkovite strategije soočanja z izzivi.
Cilj srečanj je skupaj raziskati vaše izzive ter razviti konkretne strategije, ki vam bodo pomagale bolje razumeti sebe in bolj učinkovito delovati v zahtevnih situacijah – v športu in vsakdanjem življenju.
V primeru izzivov pri vzgoji mladih športnikov (med 10 in 15 let) nudim individualno svetovanje staršem. Namenjeno je staršem, ki želijo bolje razumeti svojega otroka športnika in njegove stiske. Pred srečanjem mi s pomočjo vprašalnika čim bolje opišete problematiko, da se lahko dobro pripravim na obravnavo. Prvo srečanje je namenjeno osnovni diagnostiki, nato pa staršem svetujem, kako postopati naprej. Po potrebi se lahko dogovorimo za dodatna srečanja s starši ali izjemoma tudi z otrokom.
Predavanja in delavnice pripravljam za različne skupine v športu in širše.
Najpogosteje sodelujem sšportniki, trenerji, starši, šolami, organizacijami in podjetji.
Teme vključujejo področjapsihologije športa, duševnega zdravja in osebnega razvoja.

Naše želje, pričakovanja in cilji nas usmerjajo, nas motivirajo ter nam kažejo pot naprej. Vendar nas lahko, če niso ustrezno zastavljeni, tudi zavirajo ali celo ovirajo pri napredku. Namesto da bi izkoristili svoj pravi potencial, se pogosto znajdemo pod težo previsokih ali nejasnih pričakovanj. Na predavanju bomo raziskali, kako si zastaviti smiselne in dosegljive cilje ter kako ob tem uravnavati pričakovanja – tako svoja kot tuja.


Največja ovira smo pogosto kar mi sami sebi – s svojimi mislimi, dvomi, samokritičnostjo in strahovi. V nas se porajajo vprašanja, kot so: »Sem dovolj dober?«, »Bom kos izzivu?«, »Kaj bodo rekli drugi?« Takšne misli lahko hitro vodijo v notranji nemir in povečujejo stres. Na predavanju bomo raziskali pogoste miselne vzorce, ki nas lahko ovirajo, ter spoznali načine, kako jih preoblikovati v bolj podporne in spodbudne. Cilj je, da naše misli postanejo naš zaveznik, ne pa ovira.
Na treningih veliko pozornosti namenjamo telesni pripravi, pogosto pa pozabimo na eno ključnih področij – psihološko pripravo. Pred tekmo se lahko pojavijo dvomi, napetost, preveč misli ali strah pred napako. Namesto osredotočenosti na nastop se športnik znajde v vrtincu pritiska in pričakovanj. Na predavanju se bomo poglobili v to, kako se psihološko pripraviti na tekmovanje, kako obvladovati pritisk ter preizkusili nekaj tehnik psihološke priprave.


Samozaupanje je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega nastopa. Ko športnik verjame vase, lažje sprejema izzive, bolje prenaša pritisk in vztraja tudi takrat, ko stvari ne gredo po načrtu. A samozaupanje ni nekaj, kar imamo ali nimamo – razvija se skozi izkušnje, način razmišljanja in okolje, v katerem treniramo. Na predavanju bomo raziskali, kako nastaja samozaupanje, kaj ga lahko ruši ter kako ga lahko športniki, trenerji in starši zavestno gradimo.
Šport naj bi otrokom prinašal veselje, razvoj in občutek uspeha. Včasih pa se zgodi, da se namesto radosti pojavijo pritisk, strah pred napakami ali občutek, da nikoli ni dovolj dobro. Ko šport postane vir stresa, lahko otrok izgubi motivacijo ali celo željo po nadaljevanju. Na predavanju bomo raziskali, zakaj do tega pride ter kako lahko starši in trenerji ustvarjajo okolje, v katerem šport ostaja prostor učenja, razvoja in veselja.


Napake, porazi in obdobja slabše forme so neizogiben del športne poti. Prav ti trenutki pa lahko močno zamajejo samozaupanje in motivacijo. Nekateri športniki po neuspehu hitro izgubijo vero vase, drugi pa iz težkih izkušenj zrastejo še močnejši. Ključna razlika je pogosto v psihološki odpornosti. Na predavanju se bomo poglobili v to, kako športniki doživljajo napake in poraze ter kako lahko razvijamo miselnost, ki spodbuja učenje, vztrajnost in napredek.
Če med predlaganimi temami ne najdete tiste, ki bi ustrezala vašim potrebam, lahko na vašo željo pripravim tudipredavanje ali delavnico, prilagojeno vaši skupini.
Če razmišljate o sodelovanju ali vas zanima več informacij, me lahko kontaktirate za dogovor o predavanju ali delavnici.

Izberite katero od tematik ali vpišite vaše želje v obrazec spodaj!
O začetkih, poškodbah in samozavesti - Meta Hrovat & dr. Matej Ipavec | Podkast Dobra stran športa.
Samozavest se začne graditi doma - Sara Isaković & Tadeja Brankovič | Podkast Dobra stran športa
Družbeni pritisk, samozavest in uspešnost | Peter Prevc & dr. Dan Podjed |Podkast Dobra stran športa
Dekleta prvič na velikanki | Nika Vodan & Gorazd Pogorelčnik | Podkast Dobra stran športa:
Vse je v glavi. Ali pač? | Podkast Kofirajd
Vzgoja otroka športnika | Pozitivna psihologija za boljše življenje
»Zelo sem vesel, da sem začel obiskovati psihologinjo. Odkar sodelujeva sem se izboljšal ne le psihično, ampak tudi fizično. Vse kar odnesem iz pogovorov uporabim v vsakdanjem življenju. Psihologinjo priporočam vsem, saj ti pomaga, v katerikoli situaciji si.«
Luka, 18 let
»Na začetku sploh nisem želel priti, ker sem imel občutek, da tega ne potrebujem in da že vse vem. Mislil sem, da bom svoje težave rešil sam. Po nekaj srečanjih pa sem dojel, da temu ni tako in da mi pogovor dejansko pomaga videti stvari drugače. Postopoma sem začel bolje razumeti sebe in svoje odzive. Zdaj mi ni žal, da sem se odločil za ta korak, ker sem odnesel veliko koristnih spoznanj, ki mi pomagajo tudi v vsakdanjem življenju.«
Max, 19 let
Matevž, 17 let
Erika, 16 let
Lana, 19 let
Davor, 43 let
Mitja, 60 let
Eva, 29 let
Andraž, 35 let
Maša, 19 let
Blog
Starši ste največji podporniki otroškega in mladinskega športa. Vse, kar delate, delate v najboljši veri, da s tem otroku pomagate. Prav zato je pomembno ...

